Folklorni program 47. Jurjevanja 2010
GOSTUJOČE FOLKLORNE SKUPINE 2010
Folklorna skupina Botevgrad, Botevgrad (Bolgarija)
Leta 1963 se je skupina mladih odločila ustanoviti folklorno skupino, ki bo prikazovala plese, glasbo in pesmi pokrajine Stara planina na severu Bolgarije. Ljubezen do bolgarske folklore, strast in njena lepota jih je gnala k temu, da bolgarske plese plešejo na avtentičen način. Čeprav skupina prihaja s severa države, predstavljajo tudi folkloro drugih delov Bolgarije. Pravijo, da vsak del programa nudi vpogled v edinstven pokrajinski stil in karakter, tako z izraznimi sredstvi plesa kot skozi originalne kostume, rekvizite in glasbo. Skupina je nastopila na mnogih folklornih festivalih v Bolgariji in v tujini. Nastopili so v Rusiji, Češki, Franciji, Španiji, Portugalski, Poljski, Turčiji in Italiji, kjer je skupina leta 2007 na Mednarodnem folklornem festivalu Agropoli osvojila prvo mesto za koreografijo. Pri godbi uporabljajo za njihovo pokrajino značilne inštrumente - kaval, gadulka in tapan.
Predsednik društva in umetniški vodja: g. Stoyan Stoyanov
FS KUD Jane Sandanski, Negotino (Makedonija)
Folklorna skupina Kulturno umetniškega društva Jane Sandanski je bilo ustanovljeno leta 1978. Od takrat folklorna skupina uspešno predstavlja makedonsko ljudsko kulturo doma in širom po Evropi. Več kot 170 članov vseh generacij nastopa s koreografijami iz vseh delov Makedonije. Skupina je med drugim gostovala tudi na Češkem, Poljski, Nemčiji in Turčiji. Ker verjamejo v to, da je kultura zelo pomembna sodelujejo z mnogimi kulturnimi društvi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški in Turčiji. Od nedavnega je mesto Črnomelj pobrateno z mestom Negotino in nastop FS Jane Sandenski na Jurjevanju posledica dobrega sodelovanja med mesti. Folklorna skupina se bo na Jurjevanju predstavila z več koreografijami, med drugim tudi s spleti vzhodne Makedonije, spletom Pirinsko rosno cveče, Komitsko, Tresenica in Grozdober.
Predsednik društva: g. Petre Bakerev
Umetniški vodja: g. Goran Trajkov
FS Izudin Mulabećirović - Izo, Jelah (Bosna in Hercegovina)
Kulturnoumetniško društvo Izudin Mulabećirović izhaja iz kraja Jelah ob reki Usora na severu BIH. Na pobudo takratne mladinske organizacije Industrije gradbenega materiala Usora je bilo ustanovljeno leta 1951. Leta 1954 se je preimenovala v KUD Izudin Mulabećirović - Izo. Dandanes sestavljajo društvo štiri sekcije z več kot dvesto aktivnimi člani. Folklorna sekcija, tamburaški orkester, etno in glasbena sekcija združujejo vse, ki jim dediščina lastnega kraja pomeni bogastvo. Folklorna sekcija nastopa s koreografijami vseh narodnosti, ki živijo v Bosni in Hercegovini, tamburaški orkester deluje že preko 30 let. Društvo ima tudi svoj lastni etnografski muzej, v katerem hranijo pred časom pozabe stare noše, glasbila, poljedelsko orodje, posodo, izdelke domače obrti, tkanine in druge stare predmete. Društvo se redno udeležuje mednarodnih folklornih festivalov, od leta 2001 pa tudi sami organizirajo folklorni festival, na katerem je v preteklih letih nastopilo preko 60 društev iz BIH in Evrope.
Predsednik društva: g. Emir Kotorić
Umetniški vodja: g. Jasmin Pilav
FS Hriňovčan, Hrinova (Slovaška)
Folklorna skupina Hriňovčan je bila ustanovljena leta 1972. Mesto Hriňová, kjer delujejo se nahaja v osrednjemu delu Slovaške, v regiji Podpoľanie. Skupina deluje v okviru mestnega Kulturnega centra Hriňová. Odrasli člani izhajajo iz otroške skupine Hviezdička, saj si želijo, da bi se čut do folklore razvil že pri otrocih. Danes sestavlja skupino več kot štirideset aktivnih članov kateri delujejo tudi v sklopu plesne, pevske in glasbene sekcije. Skupina veliko nastopa in beleži letno okoli trideset nastopov. Poleg tega, da so veliko nastopali za radio in televizijo, beležijo velik uspeh za 15.000 prodanih zgoščenk, za kar so prejeli posebno zlato priznanje. poleg nastopov v domovini vsakoletno beležijo nastope v tujini, med njimi tudi na CIOFF-ovih festivalih. Štiriindvajset plesalcev spremlja tudi glasbena zasedba, ki igra na violino, kontrabas, cimbale, flavte ter tipičen slovaški inštrument, atraktivno 170 cm dolgo piščal fujaro.
Predsednica društva: gdč. Uhrinova Martina
Umetniški vodja: g. Žilka Anton
FS Mahično, Mahično (Hrvaška)
KUD Mahično, v sklopu katerega deluje tudi Folklorna skupina Mahično, je bil ustanovlenjen leta 1995 v sklopu Centra kulture Mahično. Člani društva se združujejo v plesno, pevsko in tamburaško sekcijo ter Vokalno skupino Škude. Folklorna skupina izvaja plesno in pevsko tradicijo vasi Mahično ter pokrajih Međimurja, Zagorja, Like, Splita in Desinca. V petnajstih letih obstoja pravijo, da so nošo oblekli vsaj tristokrat in predstavili svoj kraj tako doma kot tudi v tujini.
Predsednik društva: ga. Natalija Fabac
Umetniški vodja: g. Marijan Sudac
Vodja glasbene zasedbe: g. Antonijo Šebre
FS Tine Rožanc, Ljubljana (Slovenija)
Folklorna skupina Tine Rožanc deluje že več kot pol stoletja. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom članov Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc.Slovensko narodno izročilo so predstavljali po vsej Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji, Evropi ter drugod po svetu. V samostojni državi so dodobra prevetrili program, se posvetili odkrivanju velikega bogastva slovenskih običajev, plesov, glasbe in oblačil, ki bi morda drugače ostali skriti javnosti. Mnogo dežel so spoznali, kot člani
Mednarodne zveze železničarskih kulturno umetniških društev. Poudariti je treba tudi nastopanje in druženje v okviru mednarodne organizacije CIOFF (Conseil international des Organizations de Festival de Folklore), saj FS Tine Rožanc redno vabijo na festivale pod okriljem te organizacije.
Predsednik: g. Dejan Štimpfelj
Umetniški vodja: ga. Katja Kavkler
BELOKRANJSKE FOLKLORNE SKUPINE
Folklorna skupina Dragatuš, Dragatuš (Slovenija)
Folklorna skupina Dragatuš združuje skoraj 100 članov, ki z ljubeznijo ohranjajo belokranjsko ljudsko izročilo, tako kot ga razumejo in čutijo. Poleg Folklorne skupine Dragatuš, ki deluje že 52. leto, društvo sestavlja še Mlajša FS Dragatuš, ki je konec prejšnjega leta praznovala 10-letnico delovanja in Otroška folklorna skupina Dragatuš. Temeljno poslanstvo celotne skupine je reproduciranje bogate kulturne dediščine domače dežele - ohranjanje belokranjske ljudske glasbe, šeg in navad, pesmi in plesov. Folklorna skupina Dragatuš vlaga veliko volje in strokovnega napora pri oblikovanju obsežnega kulturnega programa. Poleg obredij in kol izvaja plese in pesmi značilne za osrednjo Belo krajino. Z raznolikostjo glasbe in glasbenih sestavov, saj poleg tamburic, violin, harmonik, vključujejo še druge ljudske instrumente (orglice, gudala, piščali ...), se skušajo člani kar najbolj približati izvirnosti v ohranjanju glasbenega izročila naših krajev. Vodilo in prizadevanje Folklorne skupine Dragatuš je bilo in ostaja: doseči ljudsko umetnost preteklosti kot apel modernemu človeku za prijateljsko življenje, tolerantnost do drugačnosti, smeh in lepoto življenja.
Predsednik društva: g. Leopold Perko
Umetniški vodja: g. Tadej Fink
Kontakt: www.fs-dragatus.si
Folklorna skupina Semiška ohcet, Semič (Slovenija)
Korenine folklorne dejavnosti (v nadaljevanju FS) v Semiču segajo od konca 19. st. do leta 1945, ko so posamezniki in društva na različne načine delovali in ohranjali ljudsko izročilo. Leta 1911 pa so se z belokranjsko ohcetjo predstavili tudi na Dunaju, o čemer priča slika v ljubljanskem muzeju. Folklorna skupina Semiška ohcet je pričela s svojim delovanjem leta 1945, tega leta je mladina nastopila v kulturnem programu v sklopu Mladinskega kongresa v Ljubljani, tudi tukaj so se predstavili z Belokranjsko ohcetjo. Leta 1963 je skupino prvič posnela ljubljanska televizijska hiša. FS je nastopila na vseh pomembnih prireditvah v bivši Jugoslaviji, Sloveniji in tujini. Več kot tisoč Semičank in Semičanov je delček svojega življenja v 65. letih delovanja posvetilo ohranjanju ljudskega izročila. Za FS Semiška ohcet sta značilna harmonika in bršljanov list. Plešejo se polke in valčki ter kola in plesi iz vseh delov Bele krajine. Programsko jedro FS je izvedba ohcetnih običajev na semiški način - odtod tudi ime folklorne skupine. FS skupaj z ostalimi društvi vsako leto tretji vikend v juliju izvede obsežno prireditev »Semiška ohcet«, v okviru katere se izvede veliko dejavnosti: slovo od samskega stanu, prošnjačenje (snubljenje), prevoz nevestine bale, po ženina, po nevesto, šranganje, poroka, svetenje, sprejem neveste na domu, poročna gostija in rezanje torte.
Predsednik društva: ga. Marjetka Lipar
Umetniški vodja: g. Franc Šprajcer
Vodja glasbene zasedbe: g. Franc Šprajcer
Folklorna skupina Predgrad, Predgrad (Slovenija)
FS Predgrad sega v obdobje pred prvo svetovno vojno. Začetki zavestnega ohranjanja starih ljudskih izročil, šeg, plesov in petja v Poljanski dolini segajo v leto 1908. Med skupinami, ki so jih povabili na dunajski dvor, da bi na slovestnosti ob praznovanju 60-letnice vladarja Franca Jožefa prvega predstavile noše in kmečke šege avstroogrski kroni podložnih narodov, so bili tudi Predgrajci. Danes člani FS Predgrad plešejo v nošah, ki so kopija takratnih, leto nastopa na Dunaju pa ponosno navajajo za začetek dela svoje skupine. V letu 2008 so praznovali 100 let obeležja na Dunaju. Predgrajska folklorna skupina danes šteje 45 članov, ki prihajajo iz celotne Poljanske doline, glavnina pa po rodu izhaja iz Predgrada. Strokovni in umetniški vodja FS Predgrad je Marko Tekavec. Plesalce spremlja osem glasbenikov s tamburicami in dve diatonični harmoniki. Večji del svojega prostega časa posvetijo folklori in zelo radi se udeležujejo različnih srečanj z ostalimi folklornimi skupinami, letos je pred njimi kar nekaj nastopov, večina v tujini. Člani FS Predgrad dvakrat na leto naredijo samostojni koncert vdomačem kraju - v mesecu oktobru ob občinskem prazniku Občine Kočevje in na predgrajski praznik Anževo. Postavljenih imajo šest spletov s po štirimi do petimi plesi.
Predsednik društva: g. Alojz Šmalcelj
Umetniški vodja: g. Marko Tekavec
Kontakt: www.fs-predgrad.si
Metliška folklorna skupina Ivan Navratil, Metlika (Slovenija)
Metliška folklorna skupina "Ivan Navratil" ohranja tradicijo ljudskega izročila v Metliki. Ime društva se je skozi zgodovino spreminjalo, v letu 1976 pa smo se poimenovali po znanem domačem in slovenskem zbiralcem ljudske umetnosti in narodnem buditelju is sredine prejšnega stoletja. Do 1976 leta je skupina v glavnem nastopala z izvirnim Metliškim obredjem, občasno pa je zaplesala tudi druge Belokranjske plese. Tega leta pa smo ustanovili tamburaško skupino in si zastavili razširiti program. Tako smo sklenili, da bomo tudi v prihodnje predstavljali ljudsko izročilo Bele krajine. V veliki meri nam je to tudi uspelo. Tako v programu poleg že tradicionalnega Obredja izvajamo plese in pesmi celotne Bele krajine (odrske postavitve so delo dr. Bruna Ravnikarja) v kostumih, ki so tipični za posamezna področja. Društvo trenutno sestavljajo plesalci, tamburaši. Delo skupin je samostojno, v celovečernem nastopu pa se medsebojno prepletajo. Članstvo društva šteje 70 aktivnih članov v starosti od 14 do 60 let. Člani društva pa tudi vodimo interesne dejavnosti na šolah s katerimi si zagotavljamo stalen dotok novih članov. Vsako leto pripravimo najmanj en samostojnih celovečernih nastopov v trajanju dveh ur, stalno pa smo na razpolago naročnikom tovrstnih nastopov. V programu dela imamo tudi najmanj eno javno prireditev s katero si zagotavljamo dodatna sredstava za delovanje. 1991 smo ponovno obudili običaj "Vuzemski ponedeljek".
Predsednik: g. Jože Režek
Umetniški vodja: ga. Maja Jelerčič in ga. Maja Šimec
Vodja glasbene zasedbe: g. Stane Križ
Folklorna skupina KUD Lepa Anka, Preloka (Slovenija)
Folklorna skupina Lepa Anka je bila prvič uradno registrirana že leta 1952, prvi nastop pa beleži že v letu 1940. Nastopala je po domovini in tujini. Pod vodstvom Staneta Starešiniča in kasneje Marije Starešinič je bila zelo aktivna več destletij in žela visoke uspehe. Eden takih je bil prav gotovo nastop na trgu sv. Petra v Vatikanu 1996. leta in sprejem pri papežu Janezu Pavlu II. Na mednarodnem folklornem festivalu v Gorici v Italiji leta 1974 je bila razglašena za eno najbolj izvirnih in pristnih folklornih skupin. Skupina je po krajšem premoru od leta 2004 pod vodstvom Anite Miketič Simčič ter Jožeta Starešiniča zopet začela z obujanjem tradicionalnih plesov, pesmi in običajev, ki so značilni za Preloko in njeno okolico. V zadnjih nekaj letih so veliko prisotni v medijih, saj mimogrede pripravijo kako zanimivo in odmevno kulturno prireditev, značilno za njihov kraj. Več informacij o njenem delovanju in o dogodkih v kraju Preloka lahko najdete na njihovi spletni strani www.preloka.si
Predsednica društva: ga. Anita Miketič Simčič
Umetniški vodja: g. Jože Starešinič
Kontakt: www.preloka.si
Folklorna skupina KUD Oton Župančič, Vinica (Slovenija)
Člani KUD Oton Župančič Vinica se trudimo ohranjati bogato kulturno dediščino tega koščka naše države. Znano je, da je teklo živahno delo v folklorni skupini že pred in po prvi svetovni vojni, ko so folkloristi ponesli glas Vinice blizu in daleč z viniškim »pirom«. Prvi zametki folklorne skupine nastanejo leta 1908, ko na Dunaju na svečanosti ob 60. obletnici vladanja cesarja Franca Jožefa sodelujejo tudi skupine Belokranjcev. Današnja folklorna skupina je bila ustanovljena leta 1964. Ob 40. obletnici organiziranega delovanja se je skupina predstavila v novih nošah, ki smo jih člani več kot dve leti izdelovali sami pod mentorstvom ga. Ljube Vrtovec-Pribac. V minulem letu pa so se ob 45. letnici dela predstavili z dopolnjenim programom. Ob jubileju smo prejeli veliko priznanj in nagrad. Že vrsto let se člani skupine trudimo ohranjati kola, navade in običaje naših dedkov in babic. To predstavljamo na nastopih doma in v tujini. Folklorna skupina že več let ob Jurjevu obiskuje slovenskega in hrvaškega predsednika države z obredom "Zeleni Jure". Umetniški vodja folklorne skupine je g. Vlado Starešinič, nekdanji maroltovec, tamburaško skupino pa vodi ga. Željka Karin-Biličič. Skoraj izključno mladi obrazi v skupini so porok, da bodo prišli novi uspehi pa čeprav le z delom prizadevnih amaterjev.
Predsednik: ga. Željka Karin Biličič
Umetniški vodja: g. Vlado Starešinič
Vodja glasbene zasedbe: ga. Željka Karin Biličič
Kontakt: www.kud-vinica.si
Folklorna skupina Stari trg ob Kolpi, Stari trg ob Kolpi (Slovenija)
Začetek organiziranega folklornega delovanja sega v leto 1936, ko so se na pobudo gospoda
Franceta Marolta zbrali plesalci in po njegovi koreografiji začeli plesati ‘Svatovsko kolo'. V
letih od ustanovitve do danes je skupina doživela nekaj padcev, po katerih se je še močneje
razcvetela. Danes šteje 70 članov, ki so združeni v odrasli in otroški folklorni skupini. Na
svojem repertoarju imajo koreografije izvornih plesov Poljanske doline ob Kolpi in otroških
pastirskih iger in plesov, značilnih za Belo krajino. Vsa ta leta so jih spremljali legendarni
Sodevski tamburaši, ki igrajo izjemno redek farkaš sistem. Folklorna skupina je ‘Svatovsko
kolo', pesmi in narodno nošo Poljanske doline ob Kolpi ponesla in predstavila širom po
Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Italiji in drugod.
Predsednik društva: g. Dario Sarič
Umetniški vodji: ga. Maja Madronič in g. Aleksander Špehar
Folklorna skupina Zeleni Jurij Črnomelj (Slovenija)
Folklorna skupina nosi ime po Zelenem Juriju, prinašalcu pomladi, ki prinaša ponovno rast in oživlja naravo. Začetki folklorne dejavnosti v Črnomlju segajo v 19. stoletje. Omenjata se leto 1888, ko so obnovili črnomaljsko obredje, in nastop v črnomlju leta 1905.Tudi tamburaši so delovali še pred vojno. Med obema vojnama je v Beli krajini, in tudi v Črnomlju, raziskoval in vzpodbujal folklorno dejavnost France Marolt. Leta 1939 je v Črnomlju potekal folklorni festival na katerem je nastopila tudi domača skupina. Med vojno in po njej so folklorniki nastopali na mitingih, gostovanjih in raznih drugih prireditvah. Udeležili so se tudi prvega srečanja folklornih skupin v Gradcu. V šestdesetih letih so bili takratni člani pobudniki prireditve Jurjevanje in Kresovanje, leta 1977 pa si je skupina nadela ime Zeleni Jurij. Skupina v današnji sestavi deluje od leta 2003. V njej nastopa več kot 30 članov, spremlja pa jih harmonikar. Na večjih gostovanjih jim priskočijo na pomoč tudi tamburaši. Skupina pleše predvsem plese, ki so se po ljudskem izročilu ohranili v Beli krajini, in črnomaljsko obredje.V letu 2010 je v skupini pričela delovati tudi ženska vokalna sekcija. FS Zeleni Jurij nastopa po celotni Sloveniji, udeležuje pa se tudi gostovanj v tujini. Skupina je gostovala že na Slovaškem, v Srbiji in na Hrvaškem. Člani FS Zeleni Jurij Črnomelj se trudijo ohranjati bogato kulturno dediščino tega koščka naše države.
Predsednik: g. Mitja Stopar
Umetniški vodja: g. Mitja Stopar in ga. Urška Tomc
Vodja glasbene skupine: g. Tilen Vraničar
Folklorna skupina KUD Božo Račič, Adlešiči (Slovenija)
Folklorna skupina iz Adlešičev deluje v okviru KUD »Božo Račič« Adlešiči, v katerem je poleg mlajše in starejše folklorne skupine aktivna tudi tamburaška skupina, starejša pevska skupina Kresnice, mlajša pevska skupina Kresnice ter oktet Prelo. KUD deluje že vrsto let, sama folklorna dejavnost v Adlešičih pa v letošnjem letu po zapisih obeležuje 100-letno tradicijo, katero so počastili v mesecu maju s prireditvijo »Stoletje po odhodu na cesarski Dunaj«. V prejšnih letih se je število članov folklorne skupine močno povečalo in pomladilo, zato so se razdelili v otroško in odraslo folklorno skupino. Za nove člane KUD s privzgajanjem ljubezni do ljudskega izročila poskrbi tudi mentorica otroške folklorne skupine v OŠ Adlešiči, ga. Tončka Starešinič. Kulturno umetniško društvo aktivno deluje, pripravlja samostojne prireditve, sodeluje na folklornih revijah, na revijah ljudskih pevcev in godcev ter drugih prireditvah po vsej Sloveniji ter občasno tudi izven meja. Gradivo in ideje za svoje delo črpajo v bogati ljudski zapuščini domačega kraja ter širše okolice.
Predsednica društva: ga. Majda Veselič
Umetniški vodji: ga. Majda Veselič in ga. Nataša Tina Prijanovič
Folklorna skupina Varstveno delovnega centra (VDC), Črnomelj, (Slovenija)
V Folklorni skupini VDC Črnomelj plešejo varovanci Varstveno delovnega centra Črnomelj. Že pred več kot 10 -imi leti so v VDC Črnomelj oblikovali folklorno skupino, na katero so zelo ponosni. V skupini stalno pleše šest parov. Vadijo enkrat tedensko, pred večjimi nastopi pa tudi večkrat. Lani so člani skupine pridno vadili v okviru programa » Zaplešimo po belokranjsko«, ki ga je organiziral Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj. Naučili so se novo odrsko postavitev, ki so ji dali naslov » Plesi ob svatbi«. Postavitev je sestavljena iz belokranjskih ljudskih plesov: Abraham, Šrotiš, Beksel polka in Žaklje šivat.
Umetniški vodja: g. Tadej Fink in ga. Tatjana Vidmar
