Folklorni program 48. Jurjevanja 2011

GOSTUJOČE FOLKLORNE SKUPINE 2011

FS BAKIRKÖY EZGİ FOLKLOR ARAŞTIRMA DERNEĞİ, Istanbul (Turčija)

turčija befad

Folklorno skupino BEFAD je leta 1987 ustanovilo nekaj folklorniih entuziastov, ki so se zanimali za ljudsko pesem, ples in glasbo. Namen skupine je omogočiti članom profesionalno vadbo plesov, glasbe in pesmi z namenom prezentacije in ohranjanja turške ljudske dediščine.  Turčija je dežela sedmih geografskih regij in 81 velikih mest. Vsaka dežela in vsako mesto ima zase značilno kulturno dediščino in ljudske plese. Folklorno skupino BEFAD  sestavlja okoli šestdeset folklornikov, glasbenikov, ki igrajo značilne ljudske instrumente v  tradicionalni kostumski podobi. Skupina vlaga veliko napora tudi v izobraževanje in vzgojo mladih v duhu ljubezni do folklore in dediščine. Nastopajo v domači deželi in v tujini. Do sedaj je skupina nastopala že na mnogih mednarodnih festivalih s predznakom CIOFF - v Beligiji, Ukrajini, Češki republiki, Španiji, Romunji, Nizozemski itd. Na Jurjevanju se bodo predstavili s koreografijami Üsküp, Adıyaman, Kılıç - Kalkan, Adıyaman in drugimi, ki govorijo o življenju ljudi v hudih časih ob pripravi na borbo, vojni in življenju v miru ob žetvi poljščin, slavju poroke ter druženju ob plesih. Glasbeniki igrajo na tradicionalne instrumente kemençe, clarion, zurna,  različne tradicionalne bobne, violino izdelano iz buče, harmoniko in žlice.

Predsednik društva:          g. Turan KURTULUŞ

Umetniški vodja:             g. Volkan ÖZSU

Kontakt:                         www.befad.com

 

FS fakultete za šport Poznan, Poznan (Poljska)

Folklorna skupina Poznan obstaja že od leta 1982. Člani skupine so študentje fakultete za šport iz Poznana. Cilj skupine je gojenje ljubezni do folklore ter ohranjanje ljudeskega izročila, ki počasi izginja in ljudske tradicije iz različnih regij Poljske. Prizadevanje skupine je usmerjeno k rekonstrukciji in ohranitvi avtentičnih ljudskih plesov, pesmi, ljudske glasbe, kostumov, instrumentov, govora itd. Skupina je tudi glavni organizator in gostitelj folklornega festivala Folk World Integration Review, ki bo letošnje leto že enajstič zapored. Na festivalu so sodelovale skupine iz vsega sveta: Indija, Indonezija, Kenija, Mehika, Ekvador, Rusija, Ukrajina, Belorusija, Slovenija, Slovaška, Češka, Litva, Estonija, Srbija, Črna Gora, Bolgarija, Hrvaška itd. Člani skupine Poznan delajo na festivalu kot prostovoljci, saj na ta način povezujejo delo in strast. Skupina pogosto sodeluje na tekmovalnih festivalih, vendar so jim ljubši mednarodni festivali netekmovalnega značaja. V več kot 30-letni zgodovini delovanja je skupina osvojila številne nagrade, dve od njih v zadnjih dveh letih:

- 1. nagrada na 1. Festival Poroka v Kurpiu, Kadzidło, Poljska 2010

- 2. nagrada na festivalu Veliko poljsko folklorno srečanje, Nowy Tomyśl, Poljska 2009

Skupina je zelo ponosna, da jo je župan Poznana izbral za kulturnega predstavnika leta 2010 v pobratenem madžarskem Gyoru.

Predsednica društva:                             ga. Martyna Poprawska

Avtor odrske postavitve:             g. Dariusz Majchrowicz

Vodja glasbene zasedbe:                       g. Zbigniew Kegel

Oblikovalec kostumske podobe:              ga. Anna Startek

 

 

DOMAČE, BELOKRANJSKE FOLKLORNE SKUPINE

FS Društva upokojencev Črnomelj  

Folklorna skupina je bila v okviru društva ustanovljena pred tremi leti pod vodstvom Anke Tomc. Za ta korak je bila odločilna ljubezen do plesa belokranjskih kol, do ohranjanja ljudskega izročila in nenazadnje do druženja. V skupini pleše štirinajst članic in članov s pomočjo odličnega harmonikarja, Jožeta Nemaniča. Skupino vodi Saška Matkovič, ki je tudi plesalka folklorne skupine iz Dragatuša. Skupina ima vaje enkrat tedensko, po potrebi pred nastopi pa tudi večkrat. Folklorna skupina pa ne samo pleše ampam nastolpa tudi s skeči.  Udeležujemo se revije odraslih folklornih skupin, plešemo za potrebe društva upokojencev, sodelujemo s FS Zeleni Jurij iz Črnomlja, nastopimo pa tudi na Jurjevanju.

Predsednik društva:                      g. Marjan Malerič

Umetniški vodja skupine:           ga. Saška Matkovič

 

FS Zeleni Jurij, Črnomelj (Slovenija)   (www.fs-zelenijurij.si)

Fs Zeleni Jurij Črnomelj

Folklorna skupina nosi ime po Zelenem Juriju, prinašalcu pomladi, ki prinaša ponovno rast in oživlja naravo. Začetki folklorne dejavnosti v Črnomlju segajo v 19. stoletje. Omenjata se leto 1888, ko so obnovili črnomaljsko obredje, in nastop v črnomlju leta 1905. Tudi tamburaši so delovali še pred vojno. Med obema vojnama je v Beli krajini, in tudi v Črnomlju, raziskoval in vzpodbujal folklorno dejavnost France Marolt. Leta 1939 je v Črnomlju potekal folklorni festival, na katerem je nastopila tudi domača skupina. Med vojno in po njej so folklorniki nastopali na mitingih, gostovanjih in raznih drugih prireditvah. Udeležili so se tudi prvega srečanja folklornih skupin v Gradcu. V šestdesetih letih so bili takratni člani pobudniki prireditve Jurjevanje in kresovanje, leta 1977 pa si je skupina nadela ime Zeleni Jurij. Skupina v današnji sestavi deluje od leta 2003. V njej nastopa več kot 30 članov, spremlja pa jih harmonikar. Na večjih gostovanjih jim priskočijo na pomoč tudi tamburaši. Skupina pleše predvsem plese, ki so se po ljudskem izročilu ohranili v Beli krajini, in črnomaljsko obredje. V letu 2010 je v skupini pričela delovati tudi ženska vokalna sekcija. FS Zeleni Jurij nastopa po celotni Sloveniji, udeležuje pa se tudi gostovanj v tujini. Skupina je gostovala že na Slovaškem, v Srbiji in na Hrvaškem. Člani FS Zeleni Jurij Črnomelj se trudijo ohranjati bogato kulturno dediščino tega koščka naše države.

Predsednik:             g. Mitja Stopar

Umetniški vodja:       g. Mitja Stopar in ga. Urška Tomc

Kontakt:                              www.fs-zelenijurij.si

 

FS Stari trg ob Kolpi, Stari trg ob Kolpi  (kd-stok.si)

FS Stari trg

Začetek organiziranega folklornega delovanja sega v leto 1936, ko so se na pobudo gospoda Franceta Marolta zbrali plesalci in po njegovi koreografiji začeli plesati Svatovsko kolo. V letih od ustanovitve do danes je skupina doživela nekaj padcev, po katerih se je še močneje razcvetela. Danes šteje 70 članov, ki so združeni v odrasli in otroški folklorni skupini. Na svojem repertoarju imajo koreografije izvornih plesov Poljanske doline ob Kolpi in otroških pastirskih iger ter plesov, značilnih za Belo krajino. Vsa ta leta so jih spremljali legendarni Sodevski tamburaši, ki igrajo izjemno redek farkaš sistem. Folklorna skupina je Svatovsko kolo, pesmi in narodno nošo Poljanske doline ob Kolpi ponesla in predstavila širom po Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Italiji in drugod.

Predsednik društva:   g. Dario Sarič

Umetniški vodji:        ga. Mira Madronič in g. Aleksander Špehar

Kontakt:                 www. kd-stok.si

 

Metliška FS Ivan Navratil, Metlika  (www.ivan-navratil.org)

MFS Ivan Navratil

Metliška folklorna skupina Ivan Navratil ohranja tradicijo ljudskega izročila v Metliki. Ime društva se je skozi zgodovino spreminjalo, v letu 1976 pa so se poimenovali po znanem domačem in slovenskem zbiralcem ljudske umetnosti in narodnem buditelju iz sredine prejšnjega stoletja. Do 1976 leta je skupina v glavnem nastopala z izvirnim Metliškim obredjem, občasno pa je zaplesala tudi druge Belokranjske plese. Tega leta pa so ustanovili tamburaško skupino in si zastavili razširiti program. Tako so sklenili, da bodo tudi v prihodnje predstavljali ljudsko izročilo Bele krajine. V veliki meri jim je to tudi uspelo. Tako v programu poleg  že tradicionalnega Obredja izvajajo plese in pesmi celotne Bele krajine (odrske postavitve so delo dr. Bruna Ravnikarja) v kostumih, ki so tipični za posamezna področja. Društvo trenutno sestavljajo plesalci in tamburaši. Delo skupin je samostojno, v celovečernem nastopu pa se medsebojno prepletajo. Članstvo društva šteje 70 aktivnih članov v starosti od 14 do 60 let. Člani društva pa tudi vodijo interesne dejavnosti na šolah, s katerimi si zagotavljajo stalen dotok novih članov. Vsako leto pripravijo najmanj en samostojni celovečerni nastop v trajanju dveh ur, stalno pa so na razpolago naročnikom tovrstnih nastopov. V programu dela imajo tudi najmanj eno javno prireditev s katero si zagotavljajo dodatna sredstava za delovanje. 1991 so ponovno obudili običaj Vuzemski ponedeljek.

Predsednik društva:       g. Jože Režek

Umetniški vodji:             ga. Andreja Šimec in g. Stane Križ

Kontakt:                        www.ivan-navratil.org


FS Predgrad, Predgrad  (www.fs-predgrad.si)

FS Predgrad

Začetki Folkorne skupine Predgrad segajo v obdobje pred prvo svetovno vojno. Vaščani so se 12. junija 1908 v beli noši udeležili jubilejnega sprevoda na Dunaj v počastitev šestdesetletnice vladarja Franca Jožefa I. Skupina predgrajskih plesalcev se je ponovno oblikovala l. 1934 pod vodstvom občinskega tajnika Jožeta Radeta in Štefana Weissa. Takrat je FS sodelovala na srečanju poljanskih noš na Dunaju. Po vmesnem mirovanju je vodstvo prevzel Janko Veber, za njim Alojz Šmalcelj in od leta 1998 je njen strokovni umetniški vodja Marko Tekavec. FS Predgrad se vsako leto udeleži tradicionalnih prireditev Jurjevanje, Prangerjada, Območne revije FS in zadnja leta mednarodnih festivalov. Za največje dosežke si skupina šteje Zlato priznanje občine Kočevje, Maroltove značke, Certifikat mesta Dunaja za nastop pri Schonbrunski palači ob dnevih Voices of Word, nastop na Gasilski olimpijadi na Češkem ter gostovanje v Zrenjaninu za društvo Slovencev in Vršcu.

Predsednik društva:       g. Alojz Šmalcelj

Umetniški vodja:            g. Marko Tekavec

Kontakt:                        www.fs-predgrad.si

 

FS Semiška ohcet, KUD Jože Mihelčič, Semič

fs semič

Korenine folklorne dejavnosti (v nadaljevanju FS) v Semiču segajo od konca 19. st. do leta 1945, ko so posamezniki in društva na različne načine delovali in ohranjali ljudsko izročilo. Leta 1911 pa so se z belokranjsko ohcetjo predstavili tudi na Dunaju, o čemer priča slika v ljubljanskem muzeju. Folklorna skupina Semiška ohcet je pričela s svojim delovanjem leta 1945, tega leta je mladina nastopila v kulturnem programu v sklopu Mladinskega kongresa v Ljubljani, tudi tukaj so se predstavili z Belokranjsko ohcetjo. Leta 1963  je  skupino  prvič  posnela  ljubljanska  televizijska  hiša. FS je nastopila na vseh pomembnih prireditvah v bivši Jugoslaviji, Sloveniji in tujini. Več kot tisoč Semičank in Semičanov je delček svojega življenja v 65. letih delovanja posvetilo ohranjanju ljudskega izročila. Za FS Semiška ohcet sta značilna harmonika in bršljanov list. Plešejo se polke in valčki ter kola in plesi  iz vseh delov Bele krajine. Programsko jedro FS je izvedba ohcetnih običajev na semiški način.  FS skupaj z ostalimi društvi vsako leto tretji vikend v juliju izvede obsežno prireditev »Semiška ohcet«, v okviru katere se izvede veliko dejavnosti: slovo od samskega stanu, prošnjačenje (snubljenje), prevoz nevestine bale, po ženina, po nevesto, šranganje, poroka, svetenje, sprejem neveste na domu, poročna gostija in rezanje torte.

Predsednik društva:       g. Rajko Jakša

Umetniški vodja:            g. Franc Šprajcer

 

FS Dragatuš, Dragatuš (www.fs-dragatus.si)

FS  Dragatuš

Folklorna skupina Dragatuš združuje skoraj 100 članov, ki z ljubeznijo ohranjajo belokranjsko ljudsko izročilo, tako kot ga razumejo in čutijo. Poleg Folklorne skupine Dragatuš, ki deluje že 54. leto, društvo sestavljata še Mlajša FS Dragatuš in Otroška folklorna skupina. Temeljno poslanstvo celotne skupine je reproduciranje bogate kulturne dediščine domače belokranjske dežele - ohranjanje belokranjske ljudske glasbe, šeg in navad, pesmi in plesov. Folklorna skupina Dragatuš vlaga veliko volje in strokovnega napora pri oblikovanju obsežnega kulturnega programa. Poleg obredij in kol izvaja plese in pesmi značilne za osrednjo Belo krajino. Z raznolikostjo glasbe in glasbenih sestavov, saj poleg tamburic, violin, harmonik, vključujejo še druge ljudske instrumente (orglice, gudala, piščali,...), se skušajo člani kar najbolj približati izvirnosti v ohranjanju glasbenega izročila naših krajev.  Skupina pravkar zaključuje obsežen projekt raziskave s terenskim snemanjem pevcev in godcev iz Doblič z okolico ter pevk iz Krupe. Rezultat snemanja so 4 zgoščenke skoraj pozabljenih belokranjskih ljudskih pesmi in viž, ki bodo še dodatno obogatile belokranjsko ljudsko izročilo.

Predsednik društva:       g. Leopold Perko

Umetniški vodja:            g. Tadej Fink

Kontakt:                        www.fs-dragatus.si

 

FS KUD Oton Župančič Vinica, Vinica (www.kud-vinica.si)

vinica

Začetki folkolorne skupine KUD Oton Župančič Vinica segajo v čas pred in po prvi svetovni vojni, ko so Viničani svoje ljudske običaje in navade predstavljali z viniškim pirom. Že leta 1908 pa je skupina Viničanov nastopila na svečanosti ob 60. obletnici vladanja cesarja Franca Jožefa na Dunaju. Današnja folklorna skupina je bila ustanovljena leta 1964. Ob 40. obletnici organiziranega delovanja se je skupina domačemu občinstvu prvič predstavila v novih, ročno narejenih nošah, ki smo jih člani več kot dve leti izdelovali sami pod mentorstvom ga. Ljube Vrtovec-Pribac. Ob jubileju smo prejeli veliko priznanj in nagrad, dokončna izdelava noš pa ostaja naš projekt tudi v prihodnje. V letih 2007 in 2008 smo se uvrstili na državnia srečanja folklornih skupin v Beltincih in Mariboru, kar štejemo med pomembnejše uspehe skupine. Sicer pa se člani skupine trudimo čim bolj zvesto ohranjati ljudske plese, pesmi, navade in običaje Vinice in okolice. Z vajami in pogostimi nastopi se krepijo tudi prijateljske vezi med člani in v zadnjih letih se je število članov naše skupine povečalo tako med plesalci kot tamburaši, kar nam vliva upanje, da bogata dediščina tega koščka naše države ne bo pozabljena niti v prihodnje.

Predsednica društva:     ga. Željka Karin Biličič

Umetniški vodja:            g. Vlado Starešinič

Kontakt:                        www.kud-vinica.si

 

FS Lepa Anka Preloka, Preloka (www.preloka.si)

FS Preloka

Po ustnih virih sta bili folklorna in igralska dejavnost na Preloki živahni že pred drugo svetovno vojno. Prvič je folklorna skupina nastopila na festivalu v Metliki leta 1940. Pod vodstvom Staneta Starešiniča so v letih zatem pripravili kar dveurni program belokranjskih plesov in pesmi. Leta 1960 je prevzela vodstvo skupine učiteljica Marija Starešinič in jo vodila 40 let. Skupina je v drugi polovici 20. st. nastopala po vsej domovini ter tujini, od Zagreba, Celovca, Rezije ... vse do nastopa na Trgu sv. Petra v Rimu leta 1996. Na mednarodnem folklornem festivalu v Gorici v Italiji je bila leta 1974 razglašena za eno najbolj avtentičnih folklornih skupin. Po večletnem predahu je kulturna dejavnost na Preloki oživela leta 2004. Pomlajena folklorna skupina je tako v zadnjih letih prisotna na številnih prireditvah, revijah, mednarodnih festivalih...eden pomembnejših nastopov v zadnjem času je bil nastop na svečani otvoritvi Zagrebškega velesejma leta 2007. Že več let se udeležuje tudi mednarodne Smotre folklore v Moravicah na Hrvaškem in tradicionalnega festivala Jurjevanje v Beli krajini. Pomlajeni člani društva so porok, da bodo preloški plesi, petje, igralstvo in tamburanje  še dolgo živeli.

Predsednik društva:       g. Sašo Balkovec

Umetniški vodja:            ga. Anita Miketič Simčič

Kontakt:                        www.preloka.si

 

FS VDC Črnomelj, Črnomelj  (www.vdc-crnomelj.si)

FS VDC

V Folklorni skupini VDC Črnomelj plešejo varovanci Varstveno delovnega centra Črnomelj. Že pred 12 leti so v VDC Črnomelj oblikovali folklorno skupino, na katero se zelo ponosni. V skupini stalno pleše šest parov. Vadijo enkrat do dvakrat tedensko, pred večjimi nastopi pa tudi večkrat. Skupina je v zadnjih letih v okviru programa »Zaplešimo po belokranjsko«, ki ga je organiziral Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj, izredno napredovala pri učenju novih in zahtevnejših plesov. Do danes so se naučili splet belokranjskih plesov in splet belokranjskih ženitovanjskih plesov. Na Jurjevanju 2011 bodo predstavili odrsko postavitev imenovano Plesi ob svatbi. Postavitev je sestavljena iz belokranjskih ljudskih plesov: abraham, srotiš, beksel polka in žaklje šivat. S harmoniko jih bo spremljal Matevž Banovec

Direktorica zavoda:        ga. Zdenka Vrlinič

Umetniški vodji:             ga. Tatjana Vidmar in g. Tadej Fink

Kontakt:                        www.vdc-crnomelj.si